Kupujte domač papir!

Pri nas je bila papirniška industrija nekoč precej dobro razvita in ves papir, ki smo ga potrebovali, smo izdelali v eni lastnih tovarn. Papirja je bilo v izobilju in nikomur ni niti na pamet padlo, da bi ga uvažal. Potem pa je šlo s papirno industrijo navzdol in papir s Kitajske ali iz drugih daljnih dežel je bila nenadoma cenejši od domačega. In ker pri papirju, ki ga uporabljamo za pisanje ali tisk, seveda ni velikih odstopanj glede kakovosti, smo papir kupovali zgolj še glede na njegovo ceno – torej prav tistega, uvoženega. In nenazadnje niti ni bilo več razloga, da bi še posegali po papirju, ki je na videz »domač« – papirnice so prešle v roke tujim lastnikom, domačemu delavcu pa se naša izbira domačega papirja na plačah ni prav nič poznala.

Zakaj bi torej kupovali papir, ki nosi slovensko blagovno znamko? Ima naša država kaj od tega? Vsekakor. Na ta način še vseeno ohranjamo delovna mesta, ne glede na to, kako mizerne so plače v proizvodnji papirja.
Stopimo skupaj


Ne le domač papir, tudi druge proizvode bi morali kupovati domače. A ker govorimo o papirju, se bomo osredotočili na tega. Zgodbo o slovenskem papirju, ki smo jo zapisali, nam je namreč povedala lastnica računovodskega podjetja iz Ljubljane, ki pa prihaja iz enega od krajev, kjer so ponosni na svojo papirniško tradicijo, pa čeprav ta danes niti slučajno ne uživa slave kot nekoč. Povedala nam je, da se je v svojem računovodskem servisu pred dvema letoma zavestno odločila, da bo kupovala zgolj še papir, ki ga proizvajajo v njenem domačem kraju – tako lahko morda vsaj malo pripomore, predvsem pa pravi, da ima mirno vest. Ker ve, da je z nakupom pisarniškega materiala, ki se ga v računovodstvu s šestimi zaposlenimi porabi resnično veliko, prispevala k zaslužku slovenskega podjetja, ne pa podjetja nekje na Kitajskem. In res je, morda bi bil papir od tam cenejši, a ne bi imel slovenskega pridiha, prav tako pa pravi, da vseeno raje prispeva k podjetju, kjer so plače nizke, a razmere vsaj približno urejene, kot pa da bi za papir plačevala neki tovarni, v kateri so morda delavci prekomerno izkoriščani.
Si predstavljate, kako bi bilo, če bi tako razmišljali vsi slovenski podjetniki? Če bi bili vsi pripravljeni plačati kak evro več, zato da bi lahko podpirali eden drugega, vsi kupovali slovenske izdelke in tako dosegli, da bi kapital krožil notranje? Morda je to res utopija, a pričnemo lahko s tako majhnimi stvarmi kot je papir. In nato nadaljujemo. Nenazadnje nam je ostalo bore malo podjetij, ki so bila nekoč naši paradni konji, in velja se potruditi, da jih obdržimo.
Slovenski papir


Vrnimo se k našemu papirju. Ste vedeli, da se pri nas ne proizvaja zgolj klasičen papir za pisarniške pole, karton, lepenka in higienski papir? Ne, pohvalimo se lahko tudi s specialnimi papirji za denar, vrednostne papirje, volilne glasovnice in drugo dokumentacijo, ki zahteva poznavanje najsodobnejših tehnologij zaščite. Tovrsten papir izvažamo v najrazličnejše dežele sveta – zakaj bi ga torej sami zase uvažali, in to celo takšnega slabše kakovosti, ki ga zagotovo znamo dobro izdelati?